 |
|
SVETA
GORA
Prva cerkev na Svet Gori je bila zgrajena že v
14.stoletju ali prej. Predhodnica današnje cerkve
je nastala 1539. leta v gotsko - renesančnem mediteranskem
slogu; posvečena je bila leta 1544. Oglejski patriarh
ji je kasneje podaril znamenito sliko Marije z
detetom beneškega slikarja Palme starejšega. Sedanjo
cerkev v historicističnem slogu so začeli zidati
po načrtih arhitekta Silvia Baresija leta 1924,
ker je bila prvotno v prvi svetovni vojni porušena.
Njeno monumentalno veličino povdarja kamnita rustična
obloga, notranjo barvitost pa dajejo cerkvi čudoviti
vitraži.
Že od 16. stoletja za romarsko središče skrbijo
frančiškani. Na Sveti Gori so tudi restavracija,
muzejska zbirka soške fronte ter Marijanski muzej.
|
| |
|
|
DVOREC
VOGRSKO
Dvorec Vogrsko v istoimenskem naselju
je bil omenjen že v 13. stoletju. Bil je last
plemiške družine Ungrispach.
Kasneje je večkrat menjal lastnike in tudi svojo
podobo. Osnovo za današnjo renesančno podobo so
mu dale prezidave
v 18. stoletju. Precej porušenega so temeljito
prenovili leta 1996. Dvorec ima tudi gostišče
in prostore za kulturne dejavnosti. |
|
|
|
|
|
|
|
GRAD
KROMBERK
Grad Kromberk z lapidarijem na prostem
v parku je kljub manjšim baročnim predelavam ohranil
renesančni slog severno - italijanske podeželske
arhikteure iz konca 16. in začetka 17.stoletja.
Grofje Coronini so ga tedaj postavili na mestu
še starejšega predhodnika. Pogorel je v obeh vojnah.
V njem od leta 1954 domuje Goriški muzej. Grad
se nahaja v primestnem naselju Kromberk, ki se
je pred poimenovanjem po grofih Coronini s plemiškim
nazivom von Cronberk slovensko imenoval Stran. |
| |
|
|
KOSTANJEVICA
Cerkev in samostan na kostanjevici ali "Kapela",
kot ji še vedno pravijo domačini, segata v leto
1623.
Poleg cerkve je tedaj grof Matija Thurn sezidal
tudi manjši samostan, ki ga je naselil meniški
red karmeličanov.
Redovniki - frančiškani pa ga upravljajo od leta
1811.
V samostanu na Kostanjevici sta tudi bogata knjižnica
s knjižnimi viri, ki segajo v 16.stoletje in grobnica
Bourbonov.
|
|
|
 |
|
V grobnici
Bourbonov v samostanu je skupaj z zadnjimi potomci
francoske kraljevske rodbine Bourbonov pokopan
tudi zadnji francoski bourbonski kralj Karel X.,
ki so ga ob julijski revoluciji 1830 pregnali
iz Francije.
S svojo družino se je tik pred smrtjo 1836 zatekel
v Gorico.
Dolgo je bila "Kapela" edina novogoriška
cerkev.
Samostanska knjižnica na Kostanjevici nosi ime
po slovenskem jezikoslovcu Stanislavu Škrabcu,
ki je dolga leta tukaj živel in ustvarjal. |
| |
|
|
GRAD
RIHEMBERK
Grad Rihemberk v Braniku je prvič omenjen v virih
iz leta 1118; njegovi lastniki so bili rihemberški
vitezi.
Romansko in gotsko zasnovo gradu izkazujejo deli
palacija in okrogli gotski stolp. Današnjo podobo
pa je dobil ob prezidavah v 16. in 17.stoletju.
Grad Rihemberk je največji in najstarejši grad
na Primorskem. |
|
|
| |
|
|
KAJAKAŠTVO
Kajakštvo bi lahko označili kot avtohtoni šport
na reki Soči. Na Goriškem ga gojijo že več kot
pol stoletja.
Primorski kajakaši se lahko pohvalijo z vrsto
medalj z največjih svetovnih tekmovanj.Ob jezu
v Solkanu je speljana tudi nova kajakaška proga.
|
|
|
| |
|
|
 |
|
PAINTBALL
V veselje nam je predstaviti najlepši šport, odslej
tudi na Goriškem.
Paintball je razburljiv, adrenalinski šport, ki
ga enakovredno igrajo moški in ženske
in kjer uspešnost igralca ni pogojena s starostjo
ali fizično močjo.
Paintball ima pravila, točkovalni sistem, sodnike,
lige in mednarodna tekmovanja.
Je kombinacija otroških iger lovljenja in skrivalnic
ter šaha.
Paintball je nekontakten, akcijsko naravnan šport,
v katerem sta združeni avantura in sposobnost
hitrega odločanja.
Za mnoge je največja zabava, kar so jih kdaj okusili. |
| |
|
|
ŠPORTNO
PADALSTVO
Športno padalstvo in zmajarstvo sta nadvse razširjeni
športni panogi na Goriškem.
Lijak in Kopitnik, od koder se športniki spuščajo,
in področje pod njima veljajo za eno najbolj cenjenih
lokacij za te športe v Evropi. |
|
|
| |
|
|
|
|
SKOKI
S SOLKANSKEGA MOSTA
Kamniti solkanski železniški most so vodilni avstrijski
inženirji zgradili leta 1906. Imel je razpon loka
85 m in je bil drugi najdaljši kamniti most na
svetu.
Današnji most iz leta 1927, ki so ga zgradili
italjanski mojstri, je skoraj verodostojen posnetek
v prvi svetovni vojni razstreljenega predhodnika.
V ozadju se vidi betonski most t.i. "osimske
ceste" zgrajen leta 1985, ki povezuje Novo
Gorico z Brdi. Na mostu prirejajo skoke v globino
ali bungge jumping, kjer lahko obiskovalci preizskusijo
svojo drznost. |
| |
|
|
VELIKA
LEDENA JAMA V PRADANI
Svetovno znana Velika ledena jama z večnim ledom
in snegom v naravnem rezervatu v Paradani (25
km vzhodno od Nove Gorice) je
globoka blizu 600 m in dolga 1550 m.
Led iz nje so prodajali in ga vozili vse tja do
Egipta.
Pot v jamo nas pelje mimo različnih alpskih rastlinskih
vrst. |
|
|
NEOISLAMSKA VILA NA RAFUTU
Na pobočju Kostanjevice se v eksotičnem parku
skriva romanticistična neoislamska vila, ki jo
je leta 1909 zgradil arhitekt slovenskega rodu
Anton Laščak beg (Gorica 1856 - Kairo 1946), takratni
dvorni arhitekt na egiptovskem dvoru. Vila je
eden od najlepših primerov neoislamizma v Evropi
in je kljub svojemu "tujemu" izvoru
skladno vključena v okolico. Vilo in park je občinski
svet razglasil za kulturni spomenik. Stavba se
ponaša s stolpom v obliki minareta in številnimi
detajli, vzetimi iz arabsko islamske arhitekturne
tradicije. Na vhodu posestva, ki si ga je zase
uredil slavni arhitekt s plemiškim nazivom Laščak,
je vratarnica (t.i. salamlik), ki obiskovalca
že na glavni cesti opozarja na edinstveno arhitekturno
dediščino. Na nekaj sto metrih razdalje naletimo
tako na tri znamenitosti, ki so v Sloveniji edinstvene:
edino ohranjeno židovsko pokopališče, edina kraljevska
grobnica in edina neoislamska stavba.
T.M.
|
|
|
